Idrijski žlikrofi so slovenska jed z Idrijskega, narejena iz rezančevega testa s krompirjevim nadevom in značilno obliko. Priprava poteka po tradicionalnem receptu, ki je bil opisan v sredini 19. stoletja. V Idrijo je prišel z rudarstvom saj so v času rudnika živega srebra v Idriji živele mnoge družine z različnih koncev evrope. Natančen izvor jedi pa zaradi pomanjkanja zgodovinskih virov ni znan. V tistem in tudi v današnjem času so idrijski žlikrofi veljali za jed, ki ni bila na jedilniku vsak dan. Gospodinje so morale vstati zgodaj zjutraj in se zelo potruditi, da so do kosila naredile dovolj žlikrofov. Zaradi dolgotrajne izdelave in revščine so se z žlikrofi lahko “posladkali” le ob nedeljah in praznikih. Danes pa se pripravljajo kot predjed, priloga k mesnim jedem ali samostojna jed zabeljena z ocvirki. Idrijski žlikrofi so prva slovenska jed, ki je bila zaščitena na ravni Evropske unije kot »zajamčena tradicionalna posebnost«. Proizvodnja geografsko ni omejena, vsi izdelovalci in restavracije, ki želijo ponujati jed pod tem imenom, pa morajo biti certificirani.
»Najbolj priljubljena in daleč naokoli najbolj znana idrijska jed so idrijski žlikrofi. Podobni so dunajskim Schlikkrapferin, majhnim testenim zavitkom z vloženimi krofki, toda s posebno vsebino. In prav ta vsebina je največja skrivnost in umetnost pravih žlikrofov. Po idrijsko se tem vloženim krofkom reče kugelce. Idrijčanke prav v njih denejo vse svoje kuharsko znanje, ljubezen in hrepenenje. Dobro uspeli žlikrofi poravnajo družinske spore, dajo praznikom poudarek, ponudijo odhajajočim in vrnivšim pozdrav, proslavijo rojstvo, god in svatbo…«.